. Carniola : izvestja Muzejskega drustva za Kranjsko = Mitteilungen des Museal-Vereines für Krain = comptes-rendus de l'Association du Musée de Carniole : nova vrsta . še prehodne barve med sivo, «,., 0 r Slika 9. Modras — vipera ammo- rjavo, rumeno in rde?o. Po hrbtu dytes L. _ iz Radovice na se vije vsem zna?ilen temnorjav Izredno temno rujav ?rn rogljast trak. ?rnikasto temni poedinci so pa redki. Med vsemi modrasi, ki sem jih imel pre-teklo leto v rokah, je bil samo eden iz radoviške okolice pri Metliki(slika 9.) skoraj popolnoma ?rne barve na naglavju, stran
. Carniola : izvestja Muzejskega drustva za Kranjsko = Mitteilungen des Museal-Vereines für Krain = comptes-rendus de l'Association du Musée de Carniole : nova vrsta . še prehodne barve med sivo, «,., 0 r Slika 9. Modras — vipera ammo- rjavo, rumeno in rde?o. Po hrbtu dytes L. _ iz Radovice na se vije vsem zna?ilen temnorjav Izredno temno rujav ?rn rogljast trak. ?rnikasto temni poedinci so pa redki. Med vsemi modrasi, ki sem jih imel pre-teklo leto v rokah, je bil samo eden iz radoviške okolice pri Metliki(slika 9.) skoraj popolnoma ?rne barve na naglavju, strani je imel panormalno barvane in na vratu se mu je poznal, dasiravno komaj vidno,pri?etek rogljatega pohrbtnega traku. Pravi melanisti?ni modras morabiti popolnoma ?rn in tovrstni eksemplari so zelo redki. Dosedaj jeznan znanstvenikom melanizem pri modrasu le v par slu?ajih(stotnik Veit je našel melanisti?nega modrasa v Hercegovini, L. Müllerjih je opazoval pa na otoku Krfu), splošno pa modras ne nagiba kmelanozi. Erjavec imenoma navaja slede?a nahajališ?a: Ljubljanska oko-lica, Ihan-Morav?e, „Štenge v Bohinju, Notranjsko, kraji za Savo,. Fotogr. 1912. Fr. Dobovšek. Dolenjsko, Ko?evje. Tonejec piše z ozirom na modrasovo razširjenost:e se ravno modras bolj nižje leže?ih krajev drži, najdeš ga pri nas na Gorenjskem ravno tako lahko v gori kakor v dolini. VRadovni jih je dovolj in se jih gotovo ve? pobije kakor gadov, ševe? jih je pa gotovo v Policah in v Gabriji, ktera dva hrbta se zMužaklo vred, kjer se jih tndi ne manjka, prvi na desnem drugiin Mnzakla pa na levem bregu Radovne vle?eta. Nadalje omenjaše planoto „na Pernicih pod Mnžakljo proti Rado vin i, kjer je tudidovolj modrasov. Robi?navaja Senturško goro in nje okolico; Freijersplošno vso deželo; Werner našteva kot posebni najdiš?i Sv. Peterna Krasu in Snežnik. Ka?ji lov leta 1912. nam je šele pokazal, kakomnogoštevilen je modras pri nas. Od skupnega števila ka?jihglav, ki so bile
Size: 2741px × 911px
Photo credit: © Reading Room 2020 / Alamy / Afripics
License: Licensed
Model Released: No
Keywords: ., bookauthormuzejsko, bookcentury1900, bookdecade1910, bookyear1910
